Blog of diving penguins and sailing dogs …

Zjutraj iščem črpalko, ki bi moral biti v luki. Ali sem jaz slep ali pa črpalke ni. Ribiči seveda ne znajo angleško zato samo slutim, kaj mi razlagajo. Nemec na majhni barki razloži, da je črpalkar odsoten in da pravzaprav niti sam ne ve, kdaj bo prišel!? Obenem nas potolaži, da je to pač Italija in naj ne uganjamo histerije. Vzame časopis in bere.
Čez dve uri se primaje črpalkar in odkrije s platnom prekrite avtomate. Globina ob obali je 2-3 metre, pot do tja pa nesigurna. Že malo čepeč na kobilici napolnimo tanke in juriš čez Jadran proti Lastovem.
Dolgo časa nas veter v bok žene v pravo smer, nato pa pojenja in s pomočjo motorja se pozno ponoči zasidramo v Velem Lagu nasproti hotela Pasadur. “Home sweet home” bi rekli pred desetletji 🙂

Zjutraj nas prebudi sončen in vetroven dan. Vetra je še vedno preko 25kn, zato še malo čakamo in se pogovarjamo s sosedi, ki so vsi namenjeni proti N. Ob katamaranu še Odyssey 45 z dvema paroma in skipperjem Italijanom, ki napoveduje, da bo veter počasi jenjal. Res po poldnevu malo popusti.

Po izplutju iz Otranta vlečemo orco ob obali proti NW. Zaradi lenobe plujemo z avtopilotom, ki nam do večera požre celotne servisne baterije. Fino … Obala je pusta, zato ga šibamo domov.

Po trdi temi smo pripluli v Mola di Bari, majhno ribiško mestece južno od Barija. Luka je plitva, tudi zato najdemo privez na smrdečo ribarico. Med repi tun zaspimo.

Okoli 3h ponoči odrinemo proti N. Veter ne pojenja, v sunkih dosega 25kn, bolj neprijetni pa so valovi, ki se po kakšnem dnevu močnejšega vetra naberejo na poti preko Otranta. Orcanje ponoči v valove je še toliko bolj neprijetno, bistveno večji in črni so. Nočni meter višine valov je skoraj za dva dnevna in nočni vozel vetra je skoraj za dva dnevna 🙁

Proti jutru veter ne pojenja, Danči je “nekaj pojedel” in mu je slabo zato se 4 urah nabijanja v veter odločimo za Otranto in italijansko obalo. Na morju razen oddaljenega trimarana ne srečamo nikogar. Pot se kar vleče.

Po prihodu za varen valo in vetrolom Otranta spoznamo današnje sopotnike, hiter in ultramoderen kompozitni trimaran (okoli 35 čevljev) z nemško posadko in celo garderobo jader. Glede na danšnjo predstavo obvladajo. Zato pa imamo mi več prostora za poležavanej v kokpitu.

Zvečer pijača in sprehod v mesto z Romanom.

Spet jadranje do Krfa, mimo otoka med Labanijo in Grčijo do Eirakousse, ki bo naša odskočna deska proti severu. NW vleče okoli 20kn in orca je kar naporna. Razmišljam o poti proti jugu in dvakratno prečkanje Jadrana mi nekako ne diši, zato razmišljamo o direktni plovbi mimo Albanije proti Dubrovniku. Pa saj smo ja sami dedi.

Zvečer na sidru delamo načrte za naslednji dan, najbolje da še kar ponoči odplujemo dalje in jutro dočakamo v orci proti Dubrovniku. Zvečer NW še vedno piha okoli 20kn in napoved ne kaže na umirjanje. Bomo videli …

Nova posadka je še vsa zagreta za jadranje, zato načrtujemo daljši skok do Paxosa. Počasi postaja jasno, da je orca proti NW vetru nekaj drugega kot lahkotno jadranej v krmo proti jugu, kar zna vsaka banja. 15kn vetra pač zahteva jadranje skoraj do roba v vodi in pot po pivo v podpalubje je bistveno bolj zahtevna.

Opravimo z Meganissijem, Lefkado in kanalom in proti večeru, oz. že v temi vržemo sidro v Lakki na Paxosu. Zaliv je spet poln, zato z byboatom odrinemo proti kopnemu in hrani nasproti. Lačni v glavnem nismo.