Spet jadranje do Krfa, mimo otoka med Labanijo in Grčijo do Eirakousse, ki bo naša odskočna deska proti severu. NW vleče okoli 20kn in orca je kar naporna. Razmišljam o poti proti jugu in dvakratno prečkanje Jadrana mi nekako ne diši, zato razmišljamo o direktni plovbi mimo Albanije proti Dubrovniku. Pa saj smo ja sami dedi.

Zvečer na sidru delamo načrte za naslednji dan, najbolje da še kar ponoči odplujemo dalje in jutro dočakamo v orci proti Dubrovniku. Zvečer NW še vedno piha okoli 20kn in napoved ne kaže na umirjanje. Bomo videli …

Nova posadka je še vsa zagreta za jadranje, zato načrtujemo daljši skok do Paxosa. Počasi postaja jasno, da je orca proti NW vetru nekaj drugega kot lahkotno jadranej v krmo proti jugu, kar zna vsaka banja. 15kn vetra pač zahteva jadranje skoraj do roba v vodi in pot po pivo v podpalubje je bistveno bolj zahtevna.

Opravimo z Meganissijem, Lefkado in kanalom in proti večeru, oz. že v temi vržemo sidro v Lakki na Paxosu. Zaliv je spet poln, zato z byboatom odrinemo proti kopnemu in hrani nasproti. Lačni v glavnem nismo.

Zjutraj še izkoristimo rent a car in skočimo po okolici.Ugotavljam, da je na Zakynthosu najlepše ime. Nekako mistično, poletno, ležerno, obljublja pravi mediteran. Resnica je nekoliko bolj realna, prašna, vroča in polna turistov.

Dopoldne odpeljem punci do letališča, kjer ju Lauda Air odpelje v malo hladnejšo civilizacijo. Isto letalo pripelje Romana, Matjaža in Dančija, ki bodo popolnili posadko na poti domov. Po vkrcanju kar hitro odvežemo vrvi in napnemo jadra v smeri N, proti S rtu Ithake. Med kopanjem v prvih zalivih Ithake, mi v evforiji kopanja pobegne barka ???? Pregloboko dno, kamnita polica in premalo verige ter prehitro plavanje na obalo. Naenkrat se FirstTux osvobodi zataknjenega sidra, povleče ga po kamniti polici do primerne globine, da sidro ne doseže več dna in “Voila”. Še sreča da je Danči blizu barke, ostali je ne bi več dobili …

Zvečer vezanje na opuščen ponton v mestecu Frikes na Ithaki. Večerja v mestu. Prijetno in lokalno. Boljša izbira kot Vathi.

Zjutraj se preko Laganas bay po pravilih pilota (kje je plovba sploh dovoljena in s kakšno hitrostjo) počasi odpravimo proti Mestu Zante, oz. Zakynthos. Želve spet ne vidimo nobene …

Preskočimo že nekaj let nastajajočo marino in se privežemo na mestnem pomolu v NE delu. Prvič nam v Grčiji zakasirajo privez, zato pa takoj prihiti cisterna z vodo in še ena z nafto. Obe je treba plačat. Sicer je voda iz cevi na pomolu pol cenejša, ampak po zagotovilih tovornjakarja bistveno slabše kvalitete 🙂

Zakynthos town je precej veliko in umazano mesto. Otok je najbolj italijanski od vseh Jonskih in to je opaziti na vsakem koraku. Se mi zdi da vključno z načinom vožnje – hupanje, roka, gas, bremza. Kljub temu si naročimo rent a car za ogled otoka. Zakynthos je najbolj rodoviten od vseh Jonskih otokov in to ga je skozi zgodovino vedno postavljalo za željeno tarčo osvajalcev. Ravnica na E delu ej resnično polna nasadov, njiv, vrtov in otok že zelo zgodaj spomladi začne izvažati sadje in zelenjavo.

Nas so bolj vlekli zalivi in taverne po W obali, ki je divja in strma, zato pa nudi nekaj najlepših pogledov na odprt morje. V majhni taverni pojemo pozno kosilo in se zabavamo ob lokalni angleščini jedilnih listov. Po kočerji nas premami smerokaz za “private beach & pool” namenjen samo gostom taverne (in nikakor ne sosednje! Izkaže se da gre a betonirano potko, ki preko skal vodi do obale in nekaj večjih kotanj je lastnik še dodatno zagradil in stoječo, smrdečo, motno in algasto vodo razglasil za “pool”.

Lahko se sam kopa …

Naslednji dan že precej zgodaj (da prehitimo veter, ki sicer dobro nabija v zalive na W obali) odrinemo okoli N rta proti W obali. Dolgi valovi iz odprtega morja so posledica včerajšnjega vetra in brez vetra so prav nadležni. Pot do ogleda vrednih točk nam kažejo turistične ladjice, ki se že podajajo protii jugu. “Znamenito” Blue Grotto bomo preskočili, saj je ne najdemo, pravi cilj pa je Navajo beach.

Zaliv Navajo beach z nasedlo ladijsko razbitino je menda najbolj slikan turistični motiv Grčije. Dostopen samo iz morske strani ponuja impresiven pogled na kombinacijo belih sten in zeleno modrega morja. Dolgi valovi nas prepričajo, da je dovolj samo gledati in odpovemo se izkrcanju. Obala je prazna, razen nekaj najbolj zgodnjih obiskovalcev smo sami. Verjetno pa se sredi dneva gostota turistov tukaj povzpne preko sprejemljivih meja.

Nadaljujemo plovbo proti jugu, mimo podoben obale, ki sčasoma postane že nekaj vsakdanje kičastega: bel prod, sive stene, zeleno morje, sonce in veter za udobno jadranje.

Proti večeru plujemo mimo S rta Zakynthosa. Izpostavljenost visokih sten južnemu odprtemu morju in pomorščakom iz dalnjih (turističnih) dežel, je dala Grkom idejo, da so na najvišji vrh postavili od daleč vidno nacionalno zastavo. Šele po dobrem ogledu miniaturne hišice ob zastavi in počasnem plapolanju, ti postane jasno da gre za ogromno, več kot 20-30m dolgo zastavo, ki že na daleč oznanja grško suverenost.

Naš večerni cilj je zaliv Laganas na južnem delu Zakynthosa, ki je obenem tudi prvi grški morski rezervat (Laganas Bay, Zakynthos. Greece’s First Marine Park). Na plaže tega zaliva namreč želve odlagajo jajca in se borijo z nadležnimi turisti za krpico toplega peska za gretje jajc!

Žal kljub obljubam Niki nismo videli nobene želve. Večer preživimo na sidru v družbi petih jadrnic na sidrišču v W delu velikega zaliva. Jutri odhajamo v Zante town.