Salpanje po Krfu – četrtek 23.4.2009

Salpanje je tisto, kar delajo salpe (ribe) zvečer po plitvinah – torej nabirajo malo tu, malo tam. Podobno delajo ženske po trgovinah. Celo popoldne.

Zjutraj se peš odpravim do luških oblasti v trajektnem pristanišču, kakšnih 10 minut peš. Tam sem že lani preživel dolgo (2-3 ure), a korektno proceduro vplutja v Grčijo. Razne neke vstopne letne takse €15, sem lani plačal (kupil za se mi zdi €40 ali €50) še nekakšno knjižico, kamor naj bi potrjevali postanek v vsaki luki. Lani smo uspeli dobiti dva štempla. Knjižica velja do zapolnitve!

Danes sem z lansko knjižico povzročil mali zastoj v proceduri, saj so si me začeli podajati od pisarne do pisarne. Moj vodič je bil mlajši kadet, ki je najboljše govoril angleško. Do konca se ni mogel odločiti ali sem za njega „sir“ ali „mister“, z obojim sem bil zadovoljen, ker sva v slabi uri že končala. Ponovno sem plačal le tisto crew listo za €15. Pa smo tudi uradno v Grčiji.

Nazaj grede obiščem še pekarno, ki potolaži naše „domotožje“ po hrvaški obali. Razen lepote obale, posebej Niko najbolj impresionira ponudba raznih listnatih dobrot, croissantov, štrudlov, pit, gibanic, etc, etc. Tukaj je podobno, le v Sloveniji dobiš večinoma samo „jabolčni“ ali „sirov“ – štrudl.
Dopoldne sprehajanje in sončenje po Krfu. Odkrijem udoben kafič z WiFi internetom in elektriko! Za polnit laptop!

Nika in Katja nakupujeta „nepotrebščine“.  Rezultat so zapestnice skoraj do komolca. Nazaj grede še gyros. Pita gyros, svinjski, velik, da se cedi ven. Vreme je pomladansko toplo. Nazaj grede me sreča lastnih barke, na katero smo se privezali in me opsuje, ker sem mu baje z vrvmi naredil „fucking scratches“ na barki, na kateri je on „kao“ delal celo zimo in lahko zdaj začne ponovno. No, ni bilo tako hudo, vidi pa se res. Ponudil sem se mu, da mu jo popravim, če le ima barvo in čopič. OB mrmranju in nekih grških besedah se je poslovil.

Also posted in Hrvaška - Turčija 2009 | Tagged , | Leave a comment

Sprehod po Krfu-četrtek

Včeraj smo se privezali ob grško turistično barko in upali, da sezona še ni tako zrela, da bi zjutraj na vse zgodaj vozili turiste na oglede in bi se morali prevezovati. Potrebni smo bili spanca!

Krf

Krf

Vstali smo nekje okoli 8h, Andrej je šel uredit papirje na lučko kapetanijo, midve z Niko pa sva pospravili barko in počistili.
Sledil je sprehod po mestu in zaslužena kavica na sončku. Ja, vremenarji so se zmotili in o dežju ni bilo sledu. Sprehod se je pričel malo vleči, ker je bilo treba pokukati spet v vsako prodajalnico, zato je Andrej obupal in se odpravil naprej po glavni ulici, iskat primerno kavarno, ki ima brezžično povezavo. Midve pa sva napredovali počasneje.

Staro mestno pristanišče Krf

Staro mestno pristanišče Krf

Hranjenje: ja normalno Gyros oz. Pita gyros. Mmmmmmmm. Za konec večera pa še baklavice v vseh njihovih variacijah in zaslužen počitek.

Jutri nadaljujemo pot do Lefkade. Dogovor- vstajanje ob 5h.

Also posted in Hrvaška - Turčija 2009 | Tagged , | Leave a comment

Otranto v 16 urah – sreda 22.4.2009

Ob 5h me budilka zbudi v mokro in oblačno jutro in uspešno jo ignoriram do 6h. Ob 7:00 s Katjo odrineva in spet nas rahel dež pospremi po dolgi poti iz pristanišča. Skoraj 3 nm je do odprte morske poti.

Večinoma italijanske dobrote

Večinoma italijanske dobrote

Jugo se je medtem pomiril in rahel NE nam pomaga proti jugu. Valovi so dolgi in šibamo ga s preko 7 vozli. Cca. 15Nm pred Otrantom se oblala obrne proti jugu in to je trenutek odločitve. Skoraj bonaca, dobra napoved, močan južni tok in Volvo nas ženeta preko 8 vozlo, zato obrnemo v smeri Krfa. Bomo pa spet v temi pristajali, ampak že v Grčiji.

Otranto (ožina) nas posončita in nadremata, beremo, se pogovarjamo in občasno malicamo dobrote Brindisija. Mozzarela, pikantne olive, sušen paradižnik v olju in bel kruh, pa kraški zašink za vegije. Ob hrani se spomnimo na prijatelje. Matjaž in Dejan bi nam sigurno pomagala v nesreči.

Delfini pred kljunom na poti čez Otrant

Delfini pred kljunom na poti čez Otrant

Aja, ob raznih tankerjih nas obiščejo tudi delfini. Spet dva mala, ki norita okoli kljuna. Nika jim žvižga in steguje roke proti vodi, ampak se ne pustijo motiti.

Proti večeru, okoli 17:00 se prikažeta otoka Otonoi in malo kasneje Eirakoussa. Bonaca je in ob 19:00 obrnemo okoli SW rta Eirakousse. Mrači se, ampak odpravimo se proti mestu Krf. Idilična plovba ob osvetljeni N obali Krfa in nešteti svetilniki, ki nas varno vodijo. Katja kljub temu ne dovoli hvaljenja noči, preden nismo varno privezani. Ob NE rtu Krfa obrnemo proti jugu in vijugamo med trajekti in tankerji. Noč je svetla od neštetih luči Krfa. Na vzhodu nas spremlja albanska obala, ki je nekoliko manj svetla, zato pa so v rednih razmakih nameščeni močni reflektorji, ki svetijo po morju. NE vem ali iščejo švercerje ali prebežnike (menda jih ni več).

Novoletne jelke v noči se šele ob pomoči radarja in AIS sprejemnika spreminjajo v mesteca, zasidrane ladje ali hitre trajekte, ki včasih tudi s 30 kn brzijo skozi noč. Nika je šla že okoli 22:00 spat, ker se ni strinjala z nočno plovbo proti Krfu. Seveda, mnogo bolj udoben bi se ji zdel postanek na Eirakoussi in jutranja plovba do Krfa, ki bi jo prespala.

Otrantski delfini

Otrantski delfini

Okoli 23:00 priplujeva pred otoček kakšno miljo N od starega mestnega pristanišča in z reflektorjem poiščeva pot za mračen mestni pomol. Čeprav pilot govori o dveh pomolih, vzhodnem in zahodnem je živ le še vzhodni del. Na zahodu je zraslo novo trajektno pristanišče. Mandrač je poln turističnih ladjic, ki upam, da jutri ne bodo izplule, saj se privežemo eni na bok.

Varno privezan ob 23:20 je log kazal 6606,6 nm, torej smo naredili 116,4 nm.  Motorne ure žal 2043,7 torej celih 16 in pol ur motoriranja.

Also posted in Hrvaška - Turčija 2009 | Tagged , | Leave a comment

Prehod Jadrana nazaj od Italije do Grčije – sreda

Vstajanje ob 7h in pot proti Otrantu, če bo vreme OK in ne bo valov pa kar do Grčije.

Dolga pot , a vreme nas je glede na napoved presenetilo. Soooooooonnnnce je sijalo vsaj 5 ur!!!

In seveda, mi smo prišli ne samo do Grčije. Prišli smo do mesta Krf na otoku Krf.

Med potjo smo se spet poigrali z mladimi delfini. Tokrat jih je prva zagledala Nika in skupaj sva stekli na špic barke in neverjetno, lahko bi jih božali. Dva mlada delfina sta se poigravala s kljunom barke, ki se je pozibaval v vodi. Res čudovit prizor. Ko je mama delfinka spet prišla po njiju, je eden odplaval, drugi pa je kar vztrajal in vztrajal. Skušali smo jih poslikati, a kot ponavadi se na fotografijah ne vidi kaj dosti.

Pot do Krfa je trajala 16 ur, tako, da smo si med potjo za kosilo pripravili špagete in kumarčno solato. Tudi večerjali smo špagete. V stari del mesta Krf sva z Andrejem pripeljala nekje ob 23h zvečer v trdi temi. Nika je že par ur spala in se verjetno v spanju veselila jutrišnjega dne, ko bomo po Krfu spet malo pregledovali, kaj vse hočejo prodati turistom.

Torej, četrtek ostajamo v mestu Krf in upamo, da ne bo deževalo, kot napovedujejo.

Also posted in Hrvaška - Turčija 2009 | Tagged , | Leave a comment

Ne „ščij“ proti jugu, ker boš moker – torek 21.4.2009

Mola di Bari je precej zanikrno pristanišče, v mesto se nismo podali, ker smo bili preveč utrujeni in željni spanja. Vremenska napoved je še vedno jugo, oblačno in „local showers & thunderstorms“. Italijanska obala je dolgočasna in Otrant neprijeten, zato zjutraj čim prej gas proti jugu in Jugu.

Brindisi

Brindisi

Novejše hitrejše barke s prosto visečo kobilico, kot je tudi First 40.7, imajo ozke boke in ploski trebuh, da dosegajo čim večje hitrosti. Lepo, vendar ko pri nabijanju v valove ne zmorejo več sekati valov in postane prosti pad preko vala preglobok, začnejo neprijetno treskati po dolinah. Vsa barka se strese, vključno s posadko. Pomaga plovba pod kotom 30-40 stopinj na valove, ampak to vedno ni mogoče.

Danes je bil tak dan, ob industrijski italijanski obali smo nabijali po valovih in razbijali ledvične kamne. Cilj je bil skoraj 90 nm oddaljen Otranto, ki je najbolj ugodno (najbližje) izhodišče za Grčijo, oziroma Krf.

Na poti proti Brindisiju se med deževnimi nalivi ukvarjam z ocenami kako naprej. Nika je že precej nejevoljna in ima dovolj motoriranja, malo smo mokri, Otranto pa še daleč.

Ob italijanski obali.

Ob italijanski obali.

V prid Otranta govori želja priti čim bolj južno in jutri na Krf. Nasprotni argumenti so neprijetna plovba proti jugu, večerni počitek, neprijetno vplutje ponoči (šele okoli 22:00 v Otranto).

Kakšne 3mn južno (mimo) Brindisija se kazalec na tanku nevarno približa levi tretjini. Merilci za nafto na vseh barkah na katerih sem do sedaj plul so bili bolj tipa „polno / prazno“, vmes pa se ni za zanašat na točnost. Tale recimo zelo dolgo zdrži na tričetrt, potem pa hitro pade na minimum. Edini zanesljiv račun je število ur, prostornina tanka (130L) in povprečna poraba (3,3-4L/h). PA upoštevat še webasto ponoči, ki pokuri os 2-4dl in enačba je zahtevna. Ko ob vse večjih valovih na plitvinah okoli Brindisija pomislim še na ruleto ali bo 10L nafte premalo ali 10L preveč, me mine do Otranta. Obrnemo v nam že znani in domači Brindisi v katerega priplujemo v nalivu.

Dveh marin še nismo preizkusili, saj je vez na južni obali mestnega zaliva zraven pumpe vedno prost. Tako je tudi zdaj, družbo nam delajo tri barke, ki očitno tudi čakajo , da jugo poneha.

Večerni pohod po centru mesta zadovolji željo po civilizaciji in brskanje po trgovinah potolaži Niko. Na srečo se „zatakne“ v trgovini „vse po 99 centov“. Toliko veselja in toliko časa za samo €7,92 že dolgo ne.

Dnevni izkupiček cca. 55Nm motoriranja

Also posted in Hrvaška - Turčija 2009 | Tagged , | Leave a comment