Wreck Elhawi Star pred Rijeko

Sobota, 30. oktober 2010, me je speljal v Rijeko, bolj natančno, na mestni pomol pred reško tržnico. Tukaj skoraj vsak vikend okoli 10h štarta potapljaška ladja Ferdota “Elhavi” Hitreca. Možak ima koncesijo (edini) na organizacijo potapljaških izletov na potopljeno ladjo “Elhawi star”. Ladja je nden najbolj ohranjenih wreckov na Jadranu, saj se je potopil v osemdestih, do leta 203 pa sploh ni bilo dovoljeno potapljanje.

Več o sami ladji so pisali že drugi obiskovalci:

DRM Ladja Elhawi Star je bila rojena leta 1957 v Hamburgu pod imenom M/B VALERIA. Ladja je imela še dve sestri, imenovani VIRGILIA in VOLUMNIA, vse tri pa so bile izredno robustno zgrajene tovorne ladje, posebej namenjene zimski plovbi po Severnem Atlantiku in preko oceanski plovbi. M/B VALERIA je imela 3598 bruto registrskih ton (5.130 tdw), v dolžino pa je merila 106 metrov. Opremljena je bila z dvema štiritaktnima, osem-valjnima motorjema in menjalnikom, skupne moči 3600 konjskih sil, kar je zagotovilo maksimalno hitrost 14,5 vozla. Njen prvi lastnik je bilo nemško podjetje Hamburg – London Line, Adolf Kirsten.

M/B VALERIA je z leti menjala več lastnikov in imen. … Zadnjič je zamenjala lastnika leta 1981, ko je postala last podjetja iz Saudske Arabije Elhawi Sh Co Ltd in dobila svoje zadnje ime ELHAWI STAR.

Elhawi Star je potonila 12. decembra 1982, po tem ko se je zaradi nepravilne obtežitve s tovorom, prevrnila takoj po izplutju iz Reškega pristanišča. Namenjena je bila v Jeddah – mesto v Saudski Arabiji, natovorjena pa je bila s kamnitimi ploščami in lesom. Leseni tovor je izplaval na površje, kjer so ga pobrali različni ljudje, ladja pa je za nekaj časa utonila v pozabo.

Novembra 2003 je Luška kapetanija od ribičev prejela prijavo o onesnaženju morja pred valobranom Reškega pristanišča. Kmalu so ugotovili, da oljni madeži pripadajo potopljeni Elhawi Star. Ladja je prišla v medije, ekologi pa so na vse načine tuhtali, kako očistiti ladjo. Za začetek so skupine profesionalnih potapljačev potrdile, da gorivo res prihaja iz potopljene ladje. Takoj so bili vpoklicani podvodni delavci, ki so zamašili luknje, skozi katere je puščalo olje. Na prizorišču je bila prisotna tudi ladja Eko III, ki je čistila oljni madež na morski gladini. Izdelali so tudi elaborat o sanaciji, ki predlaga 5 načinov za sanacijo potopljene ladje. Žal je zadeva na tej stopnji tudi ostala.

Potapljačem prijetnejša vest pa je prišla decembra 2007, ko je bila podeljena koncesija za organiziranje komercialnih potopov na Elhawi Star. Naj na tem mestu omenim, da koncesija prepoveduje penetracijo v ladjo in iznos kakršnih koli predmetov. Pozno pridobljena licenca je razlog za nedotaknjenost ladje. Še vedno so vidni reševalni čolni, dvigala, žice in verige, navigacijske naprave, v notranjosti pa naj bi po stenah še vedno visele slike, kabine mornarjev pa še vedno polne raznoraznih stvari in predmetov.

Potop zahteva nekaj izkušenj (vsaj AOWD, P2 ali podobno), saj se zna pojaviti nekaj oteževalnih okoliščin skupaj. Spust v modro ob vrvi, slabša vidljivost, tok, globina. Če imaš srečo, ne vse naenkrat.

Ladja je potopljena cca 500m od luškega pomola, pred reškim pristaniščem. Kratka vožnaj s Ferdotovo rdečo strelo je ravno dovolj za oblačenje suhe oblek in pripravo opreme. Potop se začne s spustom ob vrvi, na kateri je označevalna boja. Globina ob “pristanku” na boku ladje je cca 29m, kjer je tudi čas za ponovni “check” opreme. Za ogled je zanimivejši (in varnejši) zadnji del ladje, od mosta do krme. Zato se največkrat splača plavati po boku ladje naravnost na propeler, ki je na globini cca 44m tudi najgloblja točak potopa. Sledi počasno plavanje na 32-40m ob odprtem trebuhu ElHawija, ki ponuaj grmade kamnitih plošč, ostanek lesenega tovora in labirint za mnoge zanimive živali. Večkrat sem na ladji srečal velikega kovača, ter zavaljeno škarpino, ki ima sigurno maščobe v krvi od prekomerne teže – vsaj 50 cm in 3-4 kg. Očitno vsled globalnega segrevanja, so se na razbitini naselile tudi velike pisane papagajevke.