Ereikoussa
Zjutraj spet zgodnje vstajanje. Ne vseh. Katja se zbudi takoj ko začnem racati po barki in prileze v pomoč, Nikin dan pa se začne proti okoli desetih. Običajno smo že daleč na morju.
Obala enaka kot dan poprej, vreme podobno, poletni dnevi z visokim pritiskom in psoledično umirjenim meastralom, oz. NW vetrom. Ravno dovolj za leno počitniško jadranje, če se ti pa mudi proti Grčiji, pa j e5kn malo premalo. Dostikrat si pomagamo z motorjem.
Ereikoussa
Ker nam je šlo tako dobro, smo kar nadaljevali pot mimo Otranta proti Grčiji, Ereikoussi. Italijanskim oblastem se bomo prijavili drugo leto. Otrant je bil presenetljov miren, vetra skoraj nič, zato pa sta nas obiskala mlada delfina in nas zabavala skoraj 10 minut. Vroč poleten dan se je prevesil v soparen večer. Ceremonija dviganja grške zastave. Zvečer prihod v velik zaliv na SE strani otoka Ereikoussa (Wikipedia, ), popolnoma odprt proti S, s peščenim dnom, ki se proti obali dviga. V družbi s petimi jadrnicami, med njimi tudi Melody Jožeta Mušiča, smo se sidrali precej stran od obale.
Večernji odhod na peščeno obalo in prvič na grških tleh. Majhna vasica nudi trgovinico, par gostiln, hotelček, policisjko postajo (stavim, da zvečer ne dela) in neprijeten diesel generator v NE kotu zaliva, ki daje elektriko celotni vasici. Očitno smo naleteli na nek pomemben dogodek, ribe in ples na obali. Celoten zaliv je obkrožen z dolgo peščeno plažo, ki jo čez dan napolnijo kopalci iz Krfa in drugih mestec. Precej bučno in industrijsko.
Ko smo se vrnili na barko (plavali skoraj 200m po mrzli vodi), se je spustila megla, da ne vidiš nosu. Takšne megle še nisem doživel. Ob nas prenočuje tudi družina na velikem Amel 54. Prava barka za velika morja, veliko jih pluje po svetu. Kljub barki pa je posadka precej nerodna pri opravilih.
Dodaj odgovor