sha'ab rumi
Sha’ab Rumi; znamenit koralni atol na katerem so Cousteau in njegova ekipa v šestedestih letih izvedli podvodni eksperiment Continental Shelf Station Two ali Conshelf Two ali Precontinent II. Atol obiskujejo vse vrste morskih psov, kladvenice, sivi grebenski, beloplavuti grebenski ter občasno tudi beloplavuti oceanski, sloviti Longimanus. Da o jatah barakud ne govorim.
Greben sestavljajo koralni atol, z osrednjo laguno in podmorski platoji, ki obkrožajo atol. Laguna je bila naravno zaprta, brez vhoda. Ko je prvič priplul Calipso s Cousteaujem so vrli raziskovalci ugotovili, da bi bilo mesece za čas eksperimenta najlepše preživeti v varnem zavetju lagune, zato so z dinamitom naredili ličen vhodek (20 metrov širok in kakih 5 globok) v koralni greben. Tako smo tudi mi lahko noč preživeli v laguni privezani na koralni greben. Potopi v laguni, razen verjetno nočnih, niso pretirano pretresljivi.
Shaab rumu south plato, kjer je rogovilil tudi Cousteau
Na jugu se greben precej razteza in konča s podmorskim južnim platojem, globine 25 metrov, širok kakšnih 50m in dolg več kot 100m. Na robu platoja padajo stene grebena v modre globine na več sto metrov. Močni tokovi in obilica hrane ohranjajo stalno naseljeno družino sivih in beloplavutih grebenastih morskih psov. V bližnji okolici se občasno skrivajo tudi kladvenice, pogosti so obiski Longimanusa. Življenje na južnem platoju je pisano kot nikjer drugje.
Morski psi in druge mrcine, ki jih lahko srečaš:
- sivi grebenski morski pes
- beloplavuti grebenski morski pes
- beloplavuti oceanski morski pes
- črnoplavuti grebenski morski pes
- morski pes kladivar
- manta (redkeje)
Na južnem platiju smo v dveh obiskih naredili pet potopov. Morje je bilo mirno, brez valov, tok zmeren. Tako da smo se mirno naužili lepot in bližine morskih psov.
Prvo bližnje srečanje z morskimi psi je bilo vznemirljivo. V prvi skupini in z Mohamedom, opremljenim s štirimi plastenkami ribje krvi in drobovine, se nas je šest potapljačev zvrnilo z zodiaka na podvodni plato.
S pripravljenim fotoaparatom, flešem si za opazovanje najdem prostorček ob koralni glavi, oddaljen kakšne tri metre od nastavljene plastenke. Lep raven peščen podest za klečanje, koralna glava pa za ziher, da se lahko k njej stisnem 🙂
Mohamed odpre flaško in začne se divji ples vsemogočih pisanih požeruhov, ki se en čez drugega drenjajo, grizejo, hlastajo po ostankih in odrivajo od plena. Plastenka poskakuje, ko jo večji gruper vlači izpod skale. Približa se velik (vsaj 10 kil) krompirjev gruper, ki naredi malo reda. Zanimivo dogajanje, a ves čas pogledujem preko hrbta in proti modri globini, od koder se kmalu pokažejo sence. Ena, dva, tri sence sivih grebenskih morskih psov velikih do tri metre, ki jih spremlja delegacija pilotov in prilepkov (remora), ki spremljao svojega gospodarja na vsakem koraku.
Počasi zaokrožijo nad našimi glavami in ovohavajo dogajanje. Nos jim polni vonj po krvi, plena pa od nikoder. En po en se odločijo, da “preletijo” koralno glavo pod katero je plastenka. Kmalu se pridružijo še drugi, sedem jih na koncu patruljira okoli “plena”. Ob vsakem plunjku, ki ga plastenka spusti v vodo, postanejo bolj nervozni, kretnje vedno bolj hitre. Nervoza in konkurenca narašča, kar začutijo tudi remore in piloti, ki se pred “napadom” psa na plastenko razbežijo.
Mogoče se je malo zmotu pri izbiri morskega psa
Osamljeni prilepki tavajo med potapljači in iščejo svojega “gospodarja”. Eden takih si me izbere za novega gostitelja in se na vsak način želi prilepiti na nogo.
Medtem se nam pridruži še druga skupina, kar oteži slikanje in povzroči drenjanje za najboljše foto pozicije. Uživam v pogledu na mrcine, ki plavajo nad našimi glavami, na dosegu roke, a mi še na misel ne pride, da bi mu jo ponudil v vohanje. Nemirne oči se vrtijo in oprezajo za plenom. Da je napetost v zraku potrdi vsak nenaden gib ali medsebojni spopad rib, ki takoj pritegne pozornost psov, saj slutijo kri in potencialno žrtev.
Psi krožijo okoli prizorišča vedno v podobnih, predvidljivih krogih, ki jih preseka le občasen “nenaden” napad – prelet korale z vabo. Opazujem manjšega psička, ki vedno pribremza okoli “moje” korale. Če se mi uspe počasi dvigniti, ga lahko ob naslednji rundi presenetim s sliko iz neposredne bližini. Počasi se dvignem za rob korale in čakam. Zaman. Zaslutil ej mojo zasedo in spremenil turo. To potrjuje tezo, da se psi če je le mogoče izogibajo ljudi v velikem krogu.
Čas teče in že smo na 50 barih in čas je za povratek. Nasvidenje naslednjič …