Potapljanje v Sudanu – maj 2010

Zakaj je rdeče morje sploh rdeče?

Rdeče morje je Evropi najbližje tropsko morje, zato je med potapljači tudi tako priljubljeno. Dolgo je približno 1900 km in na najširšem delu široko 300km. Globina sega do 2500m, povprečno pa 500m.

Nemoti

Topla klima in voda omogočata potapljanje preko celega leta, močni vetrovi ovirajo le zimsko potapljanje z ladjami. Rdeče morje je zaprto iz vseh strani, na severu smo morali prekopati prekop do Sredozemlja, na jugu pa je preliv med Djibutijem in Jemnom širok le 10 morskih milj. V zgodovimi je med velikimi tektonskimi premiki bilo precej časa tudi ločeno od Indijskega oceana, zato so posebnost različne endemične živalske vrste, ki jih lahko najdemo samo tukaj.
Obale Rdečega morja si delijo na zahodu od severa Egipt, Sudan, Eritreja (bila včasih del Etiopije, ki je s samostojnostjo Eritreje izgubila morje) ter čisto na jugu Djibuti, takoj ob izhodu pa že Somalija s pirati. Večino zahodne obale zavzema Saudska Arabija ter Jemen na jugu. Nekaj nepomembnih kilometrov obale na severu, v akabskem zalivu, sta si prigrebli še Jordanija in Izrael.

Države ob Rdečem morju

Države ob morju so zelo različne, različno naklonjene turizmu ter modernemu zahodnemu svetu in njihovim čudnim hobijem. Saudijci se več ali manj vzvišeni nad potapljaškim in modernim turizmom nasploh (teče jim nafta, glavni turisti so romarji v Meko), Jemen je precej daleč in potapljaško tudi nerazvit. Djibuti majhen in že zelo vroč, Eritreja pa še precej polomljena od vojne za neodvisnost od Etiopije, zato tudi razen nekaj lokalnih potapljaških centrov ni razvite infrastrukture.

Aja, zakaj pa mu se mu reče rdeče? Nihče ne ve natančno, obstaja pa več  teorij. Ime lahko označuje občasno razraščanje rdeče obarvane bakterije Trichodesmium erythraeum tik pod vodno površino. Druga teorija govori o poreklu imena iz egiptovkse puščave, ki so jo stari egipčani imenovali Dashret ali “red land”; torej je to morje ob rdeči zemlji. Sodobna teorija pa temelji na dejstvu, da nekateri azijski jeziki uporabljajo barvne oznake za glavne smeri neba. Tako rdeča pomeni jug, kakor črna pomeni sever – Črno morje.

Potapljanje na rdečem morju.

Umbria

Galerija slik

Velik del uporabne zahodne obale pripada Egiptu in v srednjem delu Sudanu. Egipt je turistično najbolj razvit in glede na sekularno politično ureditev tudi tujcem najbolj prijazen in stabilen. V preteklih letih sem preskusil že nekaj egipčanskih rdečemorskih lokacij, ki veljajo za lepše in obiska vredne. Obalno potapljanje v Dahabu, reefe in znameniti Blue Hole, pa Canyon, pa družinski dnevni izleti na reefe pred Hurghado. Seveda sem preskusil tudi safarije, oz. liveaboarde, tedensko potepanje po potapljaških lokacijah z veliko ladjo za 15-25 potapljačev, ki od daleč izgledajo kot bogatunske jahte po sredozemlju, od blizu pa so po egipčanskih merilih zgrajen lesene ladje, ki nudijo vso potapljaško, počivalsko in gastronomsko udobje. Teden dni je ritem precej “monoton”: jutranji brief (seznanitev s potapljaško lokacijo) jutranji potop, zajtrk, počitek, dopoldanski brief, dopoldanski potop, kosilo, počitek, popoldanski brief, popoldanski potop, počitek, večernji brief, nočni potop, večerja, fešta, spanje … In tako 7 dni. Ampak za potapljača nebesa!

Lenobe

V Egiptu sta dve običajni ladijski turi, južna od Hurghade do Sudanske meje, polna koralnih grebenov, živali in tudi večjih prebivalcev, morskih psov. Ter severna, ki je bolj posvečena wreckom, potopljenim ladjam, z največjo znamenitostjo, slovito potopljeno vojaško ladjo SS Thistlegorm ob konici sinajskega polotoka v nacionalnem parku Ras Muhammad. Večina potopov in lokacij je čudovitih. Ne preveč zahtevni potopi v topli (23-27stC) vodi, pisani koralni grebeni, kot bi človek plaval v akvariju. Čeprav se safariji prodajajo kot nepozabna doživetja v neokrnjeni naravi, pa kmalu ugotoviš, da se na bolj znanih grebenih obenem drenja tudi po 10 potapljaški ladij naenkrat, da pod vodo srečuješ popolnoma neznane skupine potapljačev, da te zvečer na privezu začnejo motiti ruske pijanke in kričanje iz sosednje jahte, ter da moraš za kakšno srečanje z morskimi psi biti v vodi že na vsezgodaj (tudi pred 7 zjutraj).

Zato je vsem avantur željnim potapljačem obljubljena beseda Sudan. Južni egipčanski safariji vodijo do sudanske meje in vedno manj potapljačev, ter vse večji prebivalci grebenov, obljubljajo marsikaj. Tudi Egipčani sami so zaznali to tržno nišo, zato so kljub neštetim administrativnim oviram, začeli organizirati safarije tudi v Sudan. Lokalnih potapljaških centrov ali ladij namreč ni.

Sudan, največja afriška država

beduinsko naselje

Sudan je sicer največja afriška država, velika kot sedem Nemčij ali skoraj tretjino ZDA, prebivalstvo šteje 42 milijonov, večina živi v glavnem mestu Khartoum (11mio) ter skoraj zlitih sosednjim mestih Ohmdurman in Bahri (cca 20 mio). Predsedniška federativna demokratična republika je ena najrevnejši držav sveta, z GDP $1.397 (2009, Slovenija v istem letu $24.417). Sicer relativno bogata z nafto je v zadnjih letih zabeležila rekordno gospodarsko rast (7% v 2007) in je eno najbolj cvetočih gospodarstev sveta. Ja, res je razlika ali rasteš iz neverjetne revščine ali pa malo počasneje rasteš iz že obstoječega izobilja.

Kakorkoli, Sudan bolj kot afriška vročina, suša in revščina, duši režim tovariša Al Basheerja, ki je predsednik države, predsednik vlade in poveljnik oboroženih sil v sicer “večstrankarski demokraciji”. Na zadnjih volitvah je tujim opazovalcem ZN menda grozil s sekanjem rok in prstov, če se ne bodo strinjali z njegovo demokracijo. Danes je v Sudanu nevarno in težko biti Dinka, Nuba ali živeti v Darfurju. Lahko pa ni niti ženskam, revnim, opoziciji ali preveč glasnim turistom, ki s fotoaparati silijo po “strateških objektih”.

"Plaža" v Port Sudanu

Predsednik izgleda ni precej navdušen nad turisti, ki radi začnejo vihati nosove nad njegovo percepcijo demokracije, ter je temu primerno postavil administrativne ovire. Recimo visa za Sudan z vsemi dajatvami stane dobrih €300, pa še carinski postopek je vreden železne zavese. Še več, tudi nobene pornografije (ok) ali celo Alah ne daj alkohola! Baje so kar neprijetni …

Potovanje v Sudan

Tuje letalske družbe, z izjemo sosed, v Sudan ne letijo. AirSudan pa je po lastnih besedah “The first choice Airline for Africa and the Middle East” in še posebej pohvalijo svojo kulinariko “Sudan Airways is famous of its exquisite cousin.” Zato je v Sudan precej težko in zamudno potovati. Lete pa precej težko načrtovati, saj vozni redi za AirSudan več ali manj ne veljajo. Vsaj dan menda vedno zadenejo! Prvi polet iz Dunaja v Kairo z EgyptAir, se je končal v letališkem hotelu Novotel, kjer smo prenočili. Naslednji dopoldan smo preživeli med ogledovanjem Kaira, ki ga je prekinil SMS, da se je kapetan odločil danes poleteti proti PortSudanu malo prej in da moramo čimprej na letališče.

Air Sudan

Pižama

Že na gate-u so se začele sudanske face: zavite ženske v barvastih oblačilih – burkah in sivo črni moški v belih pižamah z značilno belo čepico na glavi. Avion so sicer naredili pri Airbusu, a naš A320 je imel že precej križev na hrbtu, v rumeno pobarvan rep brez kakršnih koli oznak, notranjost pa umazana, sedeži strgani, potniki pa po domače smetijo po tleh, otroci vreščijo, babice brezzobo momljajo. Sicer vajen egiptovskih avionov, sem skrajno sumničavo spremljal navodila za uporabo varnostnih procedur v arabščini in pantomimo v ruto zavitih stevardes. Po daljši predstavi, se je po zvočnikih sicer že po pisti drvečega aviona ogasil doneč glas, ki je glede na dinamiko v arabščini nekaj dramatičnega razlagal. Vse skupaj se je končalo s trikratnim “Allāhu Akbar (الله أكبر)” Aja, to je bila očitno molitev pred vzletom. Škodit po mojem ne more …

Vmes smo pomalcali “exquisite cousin”, ki je sicer zelo eksotična, ampak korektna! Po skoraj dveh urah mirnega poleta, smo se začeli spuščati proti Port Sudanu (Arabsko: بورتسودان‎). Zadnjih dvajset minut smo se premetavali iz enega na drugo krilo in vijugali proti tlem. Nobenih velikih luči, le brlivke po vaseh – seveda Port Sudan je revno mesto, kjer kljub 500.000 prebivalcem ni neke velike osvetlitve. Mater, ampak tudi nobene piste ni videti. Letimo vse nižje in nižje, že vidimo hiše in prašne ceste – letališča pa nikjer. Knedl se mi vozi po grlu gor in dol, ko se spet oglasi kapetan, tokrat v nerazumljivi angleščini, ki se konča z “….serious navigation problem”. Z buddyjem Boštjanom ugotoviva, da mogoče ne želiva razumeti prvega dela stavka. Šit! Sudanska babica na sosednjem sedežu očitno opazi oči kot kavne šalce in naju pomiri “he said that you have to turn off your mobiles” ufff.

Port Sudan International Airport

Pristanemo, International Airport Port Sudan velikosti mariborskega letališča. Cariniki, ki iščejo pornografijo in alkohol, viza na katero mi samovoljno vpišejo poklic Technician, ter zaprt duty free, v katerega izložbi so le lesene police kot v očetovi kleti, pralni praški, neke konzerve in star pralni stroj. Sudanci iz Egipta vlačijo vse živo, večinoma v vrečkah, ki jih nesejo v kabino aviona (očitno doma nimajo nič!). Carinice (ali policistke, kdo bi jih ločil) v burkah in rokavicah pregledujejo potovalke potnic. Zunaj nas čaka sudanska realnost, zvečer je še vedno čez 30stC in vlaga. Pot iz letališča do pristanišča je enaka vsem podobnim relacijam po Egiptu. Štiripasovnica čez umazano puščavo, ki je vsake toliko prekine krožišče z obveznim spomenikom na sredini. Čez pol ure smo že na Andromedi v pristanišču Port Sudan.

Jahta Andromeda in znamenitosti sudanske obale

Andromeda je egipčanska potapljaška safari ladja, ki že od februarja z egipčansko posadko križari po sudanskih vodah.

Andromeda

Ena “najmodernejših”, zgrajena leta 2007, nudi 13 klimatiziranih kabin za goste, jedilnico, evropski in arabski salon, veliko potapljaško ploščad in veliko prostora za sončenje, ležalnike, fotelje. Vse kar si za potapljaško lenarjenje človek lahko poželi.

Hvala bogu, da so kabine ohlajene, zato se zavalim spat. Ne motita me niti brnenje generatorja, niti glasen piš klime, zvoka, ki nas naslednjih teden dni spremljata vsako noč. Prednost teh novejših ladij in izurjenih posadk je, da plujejo tudi ponoči. Zato se  zjutraj običajno zbudimo na novi lokaciji. Okoli 5h me zbudi momljanje dizlov in za nekaj minut še ujamem pogled na pristanišče Port Sudan, polno žerjavov, terminalov, kontejnerjev, svinjarije in revščine.

Mohamed - "Slikar" in dive master

Razen kakovosti in ohranjenosti ladje je za doživetje potapljaških safarijev zelo pomembna tudi posadka. Od kapitana je odvisno, da se v pravem trenutku znajde na pravem mestu, da i zjutraj na željeni poziciji, ali da načrtuje pot tako, da tudi nepredviden spremembe vremena ne pomenijo neudobne vožnje ali odpadlih obiskov. Kuhar in “hotelsko” osebje so garancija za dobro prehrano in udobno počitje, da so hladilniki vedno polni, hrana sveža. Za užitek pod vodo pa poskrbi dive master s pomočnikom ali dvema, ki skrbijo za “brief” pred potopom in vodenje pod vodo. Dobra priprava in vodenje lahko premika tanko črto med prečudovitim potopom in plavutkanjem po neznanem in meglenem. Seveda, še nepogrešljiv servis voznikov čolnov in pomagačev pri odhodu v in prihodu iz vode, snemanje plavutk, nošnja jeklenk, ipd. kar nam vsaj en teden da občutek potapljaških gospodov. Večino teh stvari je na Andromedi “štimalo v nulo”.

Grebeni, atoli in razbitine Sudana