V naslednjih dneh do odhoda domov nismo delali nič. Ob prihodu je bil spet problem s privezom, marina je polna, na recepciji pa še kar sprejemajo nove goste. V petek so razen nas še eni francozi prispeli na svoj stalni privez, ki ga seveda ni bilo. Žal včasih tudi pri sicer prijaznih in uslužnih Turkih ne gre drugače, kot da narediš “štalo”. Privezali smo se na sredimo velikega pomola, ki je namenjen največjim jahtam v marini in objavili, da se ne premaknemo, dokler nam ne najdejo ustreznega mesta bližje recepciji, kjer bi nas moral čakati privez. In v kolikor se to ne zgodi v naslednjih dveh urah, se premaknemo v naslednjo marino in zahtevamo vračilo denarja.
Po dveh urah seje res našel privez, sicer na lepi lokaciji blizu WCjai n bazena, a žal na bok nenaseljen barke, z obljubo da bo jutri boljše. Tudi prav!
Torej jutranje vstajanje do 9h (zaradi sonca in vročine), premik na bazen s sladko vodo, dihanje na škrge v senci pri 40C in namakanje vsako uro, zvečer pretegnit noge v mesto, meze, kebab in spat (pd 1h ali 2h, če se je utegnilo shladiti). Vročina je neznosna in komaj že čakamo vsaj ohlajene letališke hale, še bolj pa (upamo) hladnejšo Slovenijo.
FirstTux je delno pospravljen, z jadri na servisu, našel nov, stalen privez in čaka, da se nekrat jeseni spet (upam, da čimprej in za čim dalj časa) vrnemo v Turčijo.
Dodaj odgovor