Kusadasi, Turkcell in pot po Dodekanezih proti jugu

Dopoldne smo seveda najprej sprobali meze pri sosedu preko ceste pri vhodu v marino.

Dolme, neka pekoča zadeva z zmletimi paprikami, paradižnikom, morska zelenjava, sirove rolice kot v kitajski, tzatziki, melancani v solati in svež beli kruh …..

Celo dopoldne sva se potem z Deanom ukvarjala z urejanjem turške GSM številke in dostopom do interneta. Ko smo bili zadnjič v Turčiji, nas je kasneje pričakal prelep račun za GSM in tokrat sem se odločil, da najdem kakšno cenejšo varianto. WiFi dostop je sicer marsikje mogoč, ampak ne vedno in običajno takrat ko ga rabiš (dostop do maila, pisanje bloga, banka, etc), ga ni.

Pot do dostopa preko tuškega ponudnika (turška GSM kartica), pa ni enostavna:

• potrebuješ potni list
• Simobilovi telefoni so nažalost zaklenjeni. Prepričan sem bil, da so s tem že nehali. Torej kakršno koli drugo kartico vstaviš, je ne moreš uporabljati.
• enako velja za Simobilov USB stick za dostop do intenreta – zaklenjen
• rabim torej nezaklenjen GSM telefon, da vanj vtaknem turško GSM kartico in po možnosti mora imeti vgrajen modem in kabelsko povezavo na računalnik – po možnosti USB

Torej, po trikratnem obisku Turkcellove prodajalne, končamo z najcenejšo možno rešitvijo:

• nov Nokia GSM 3110c, odklenjem, uporben bo tudi kasneje v Grčiji (cca €125)
• nova Turkcellova predplačniška številka (cca €8)
• predplačanih 1GB prometa, ki ga moraš porabiti v enem mesecu (cca €20 ali nekaj takega)

Torej telefon je glavni strošek, sicer pa za ta denar dobimo relativno zanesljiv in hiter dostop do interneta.

Jana in Katja “oropata” trgovino Migros v marini. Cene v marketih niso pretirano nizke, skoraj bi rekel da na nivoju slovenskih, izbira pa dobra.

Sprememba crew liste stane sicer drobiž (€3), ampak uradniki so baje zelo natančni in storitev marine, ki to uredi v 2 urah je celih €50. Ker se nismo hoteli ukvarjati in čakati na morebiten polom s turškim harbour mastrom, smo vse skupaj prepustili marini in počakali na papirje na sladkem bazemu, pod palmami in na ležalnikih. Uspemo se še dogovoriti, da v marini pustimo trd kovček, ki ga na barki nimamo kam dati.

V naslednjem tednu, do prihoda Androta in Mery imamo namen obresti Dodekaneze pred turško obalo. Fuornoi, Patmos, Lipsos, Leros, Kalimnos, torej vse do Kosa, kjer bomo spet skočili v Turčijo nekam v okolico Bodruma, kamor že v petek priletita Andro in Mery. Vsi ti otoki so precej dobro ocenjeni na drugih jadralskih blogih.

Zgodaj popoldne dvignemo jadra in cilj je grški otok Fuornoi. Ker smo precej pozni in otok daleč, se določimo da ga preskočimo in obrnemo proti otoku Agothonisi.

Zvečer že po temi pristanemo v majhnem grškem mestecu na pomolu, ki je sicer poln ščurkov. Najprej smo seprepričevali, da so to neke druge živalice, a smo se na koncu vdali in Katji se je skoraj znešalo in je praktično hotela izvesti deratizaxcijo barke- za vsak slučaj. Večer končamo spet z mezami na prekrasni terasi z modrimi mizami in stoli. Grške otoške cene, meze €4-6.

Za cilj naslednjega dne si izberemo Patmos.