Zjutraj se punce odločijo za polnjenje ladijskih zalog (kruh, zelenjava, riba?) ter še dopolnjevanje vrečk z darili in nepotrebščinami. Vedno pozabim, da je to prav duhamorno in se prijavim za skupni izlet v mesto. Po 10 min čakanju pred prvima dvema trgovinicama, sem se „spomnil“ da moram na barki še nekaj postorit. Rešen sem šnofanja po mestu. Katji naročim manjkajoče dele za priklop računalnika na akumulator. Naj se znajde!
Okoli 11:00 odplujemo proti prekopu. Po VHF je potrebno najaviti svojo prisotnost in željo po prehodu, saj izmenično spuščajo plovila v eno in drugo smer.. Napovejo prehod okoli 12:00, ko v družbi z „Annie“ – jadrnico z nemško zastavo – pokorno sledimo pilotski ladijci po 3.2 milje dolgem prekopu, ki so ga v prvi fazi skopali židovski ujetniki. 6000 parov rok je utiralo pot starogrškim ladjam.
Kasirajo na koncu in sicer več kot v pilotu obljubljenih €130. Na koncu nas olajšajo za €165.
Ker je že popoldne, se usmerimo na Aigino, prvi otok pred Atenami. Jadramo v 10 kn NE, kar je idealno za to smer. Promet v tem delu je za znoret. Na N obali, takoj po izhodu iz prekopa, je tankerski terminal in pred njim parkirišče tankerjev. Zaslon ploterja je poln trikotnikov, ki označujejo ladje opremljen z AIS oddajnikom.
Gneča pred Pirejem
Popoldne se privežemo v mestnem pristanišču, ki je zelo plitko, zato dvakrat nasedemo (manj kot 2.5m) končno pa najdemo prostorček ob vhodu. Kasneje se prevežemo, ker nas napodi ladja z vodo. Aigina ni preveč prijazno mesto, zato bomo drugič naredili večji ovinek okrog. Verjetno je na kopnem v okolici Aten še slabše. Očitno na bolj oddaljenih otočkih, kjer pretežno živijo od turizma, znajo biti bolj prijazni.
Dodaj odgovor