Pomlad se očitno začne šele južno od Lefkade – sobota 25.4.2009

Zjutraj me po treh dneh Grčije prešine, da smo nekako „za časom“. Grčija je v GMT+2 mi pa že ves čas živimo po „našem“ času, uro “za cajtom“.

Torej se v Grčiji dani okoli 7:00 in mrači ob 20:00. Naravnamo telefone in ure, od sedaj smo po grškem času.

Po bonaci (8:20) odmotorirava mimo Skorpiosa, Onassisovega privat otoka, kjer sta uživala z Jacky. Vetra ni, sonce prijetno greje, uživava v miru in pomladi Ionskih otokov. Proti jugi in okoli „sand banks“, peščenih sipin na severnem rtu pri vhodu v patraški zaliv. Peščene sipine se raztezajo do globine 10m več kot miljo v morje. Če si hočemo skrajšati pot, plujemo po globini 4-6m. Začne pihati obljubljeni W-SW, vendar ga je premalo za naše današnje načrte. Ker plujemo z vetrom ej „vročina“ že prav peklenska. Sončenje, dremanje, človek ne jezi se – ko se Nika zbudi.

Patraški in Korintski zaliv nista najbolj prijetna za plovbo. Veter piha W ali E, torej imaš veter točno v svoji smeri ali pa točno v nos. Verjamem, da večinoma v nos 🙁 V prelivih in ožinah se veter kanalizira in dosega velike moči. Obenem oba zaliva obdajajo relativno visoke gore, ki so dobra naravna okoliščina za nevihte in tvorjenje poletnih hladnih vetrov, ki ob obali ustvarjajo refule. Poleti je prevladujoč W veter (iz zahoda) in nasprotni W tok (proti zahodu).

Mi imamo srečo veter in tok sta usklajena, oba potujeta v naši smeri – proti vzhodu. JADRAMO, sicer po samo 8-10 vozlov vetra in s pomočjo toka dosegamo 5-6 vozlov hitrosti.

Na desni je Patras, veliko pristanišče s satelitskimi naselji in visokimi gorami v ozadju, na katerih kraljujejo električne vetrnice in (še) zaplate snega. Če ne bi bili tako leni, bi lahko uprizorili kakšen „action“ lezenja na te hribe 🙂

Most, ki povezuje Rion in Antirion; kopno in Peloponez – v ožini Rion, so zgradili pred nekaj leti in je krasna harfasta konstrukcija na štirih stebrih. Ladje morajo 5 in 2 milji pred mostom zaprositi za dovoljenje za prehod. 2 milji pred mostom, se po ukrajinski ladji, ki vozi več sto ton železa, ima ugrez 4m in na kateri plujejo 1 Bolgar in 5 Ukrajincev, po VHF najavimo tudi mi. Ni se nam zdelo, da to velja tudi za sailing boats. Kljub temu, da nismo Ukrajinci, dobimo lekcijo o tem, kaj je 5 milj.

Nad hribi na kopnem na severu se začnejo zbirati vedno bolj črni oblaki, ki obetajo dež. Naš današnji cilj je otoček Trizonia, pred severno obalo kakšnih 12 milj od ožine Rion. „Marina“ – nezgrajena, obljublja zaščito in taverne v okolici. S tokom in Volvom brzimo proti vzhodu, dež nas počasi dohiteva.

Ob 19:00 se privežemo ob pomol „marine“, ki je v bistvu le sistem pomolov in večinoma polna z bočno privezanimi barkami, ki prezimujejo tukaj. Očitno ena poceni varianta prezimovanja evropskih bark, med njimi tudi dva „polinezijska“ katamarana v modernejši izvedbi.

Ker dežuje se odrečemo tavernam in jemo na barki. Potem nas pobere dolg spanec od jutra.

78 nm in 11 ur na morju.