Salpanje je tisto, kar delajo salpe (ribe) zvečer po plitvinah – torej nabirajo malo tu, malo tam. Podobno delajo ženske po trgovinah. Celo popoldne.
Zjutraj se peš odpravim do luških oblasti v trajektnem pristanišču, kakšnih 10 minut peš. Tam sem že lani preživel dolgo (2-3 ure), a korektno proceduro vplutja v Grčijo. Razne neke vstopne letne takse €15, sem lani plačal (kupil za se mi zdi €40 ali €50) še nekakšno knjižico, kamor naj bi potrjevali postanek v vsaki luki. Lani smo uspeli dobiti dva štempla. Knjižica velja do zapolnitve!
Danes sem z lansko knjižico povzročil mali zastoj v proceduri, saj so si me začeli podajati od pisarne do pisarne. Moj vodič je bil mlajši kadet, ki je najboljše govoril angleško. Do konca se ni mogel odločiti ali sem za njega „sir“ ali „mister“, z obojim sem bil zadovoljen, ker sva v slabi uri že končala. Ponovno sem plačal le tisto crew listo za €15. Pa smo tudi uradno v Grčiji.
Nazaj grede obiščem še pekarno, ki potolaži naše „domotožje“ po hrvaški obali. Razen lepote obale, posebej Niko najbolj impresionira ponudba raznih listnatih dobrot, croissantov, štrudlov, pit, gibanic, etc, etc. Tukaj je podobno, le v Sloveniji dobiš večinoma samo „jabolčni“ ali „sirov“ – štrudl.
Dopoldne sprehajanje in sončenje po Krfu. Odkrijem udoben kafič z WiFi internetom in elektriko! Za polnit laptop!
Nika in Katja nakupujeta „nepotrebščine“. Rezultat so zapestnice skoraj do komolca. Nazaj grede še gyros. Pita gyros, svinjski, velik, da se cedi ven. Vreme je pomladansko toplo. Nazaj grede me sreča lastnih barke, na katero smo se privezali in me opsuje, ker sem mu baje z vrvmi naredil „fucking scratches“ na barki, na kateri je on „kao“ delal celo zimo in lahko zdaj začne ponovno. No, ni bilo tako hudo, vidi pa se res. Ponudil sem se mu, da mu jo popravim, če le ima barvo in čopič. OB mrmranju in nekih grških besedah se je poslovil.
Dodaj odgovor