Jadranje je eden najbolj pristnih načinov človekovega sobivanja z morjem. Veter, valovi, sol in sonce (če je sreča) me vedno oblijejo z občutkom neskončne umirjenosti, zadovoljstva in istočasno spoštovanja ter (skritega) strahu. Morje je eno najlepših in hkrati najsilnejših doživetij. Strašno in očarljivo v isti sapi.
Takšnih in podobnih modrosti sem se naposlušal že v rani mladosti in skozi leta sem spoznal, da skoraj vse po vrsti držijo. Vključno s teorijo (in dejstvom?), da je sta si človek in njegova kri v tesnem sorodstvu z vodo, morjem. Da se nam takorekoč morska voda pretaka po telesu in zato naj bi nas, ene bolj druge manj, gnalo po morju.
Od prvih potapljanj in podvodnega ribolova z očetom na Punta Križi v sedemdesetih letih, preko jadranja od Drave do Dubrovnika, neštetokrat prebrane Bese Jože Horvata do vsakoletnega jadranja in potapljanja po Jadranu se mi je skozi leta vedno bolj razraščala želja pokukati tudi v “širni svet”. Torej preko videnih jadranskih horizontov za katerimi počiva italijanska obala.
Očitno ideja o jadranju do Jonskega morja poleti 2008 ni nastal naključno ali impulzivno in slutim, da ne bo zadnja podobna.
Torej avgusta 2008 smo se s Katjo in Niko na FirstTuxu odpravili v Grčijo. Na veliko grozo babice.
Tux regata
FirstTux je hitra in močna regatno potovalna jadrnica Beneteau First 40.7. Zgrajena je bila leta 2004 in je v preteklih štirih letih počez in poprek prekrižarila skoraj cel hrvaški Jadran. Dolga je nekaj manj kot 40 čevljav (dolžina 11,95, širina 3,78, ugrez 2,4, 6900 kg, 97m2 jader v veter).
Več o Beneteau First 40.7 Distinction
V preteklih letih je različne posadke peljal na kar nekaj regat v srednjem Jadranu. Šibenska, Zlarinska, Apostoli, etc Skupaj sva “preživela” tudi Jabuko 2005 , ki mi bo za vedno ostala v spominu. Pri orcanju v 40-45 vozlov burje nisem še nikoli tako elegantno bruhal in so obenem tako želel zavetja Kaprij.
Med regato zahteva FirstTux kar številčno posadko, da streže skoraj 100m2 jadrevja, sploh pa klasičnemu špinakerju. Medtem ko pa sva potovalno jadranje s Katjo “naštudirala” tudi s štirimi rokami. Jadrnica im precej globoko kobilico (2,4m) kar je potrebno imeti pred očmi pri smukanju po nezanih zalivih.
V letošnjem letu je FirstTux dobil nekaj nove opreme, tako da zdaj ponuja dodatno udobje in potrebe daljših jadranj:
- nova regatno potovalna kevlarska jadra (genova in gl. jado) ter NordSails spinaker kričeče rdeče barve
- nov plotter Raymarine C80, AIS sprejemnik in Raymarine radar
- karte Navionics Gold 23XG in Rod Heikell: Greek Waters Pilot, Imray
- Auto radio z DVDjem
- konverter 12/220 500W za polnjenje računalnikov, telefonov, ipodov, etc
- krmilnik in nadzornik akumulatorjev ter ločilnik med sevisnimi in motornim akumulatorjem (enkrat ostali s praznimi akumulatorji na Kornatih)
- prenosni inverter generator Kipor Sinemaster IG2000
- Webasto za mrzle dni
- tenda za vroče dni (žal nemška škota preprečuje namestitev učinkovitega biminija)
Pod jadri se da udobno potovati s 6-7.5 vozli, ki jih FirstTux doseže že pri dobrih 10 vozlih, odvisno do smeri. Med plovbo z motorjem (Volvo Penta 40hp sail drive) zlahka doseže 6.5-7 vozlov pri varčnih 2200 vrtljajih (3 litre/uro). Torej so dnevni zalogaji 70-80 milj dosegljiv z ne preveč napora, če pa je brezvetrje, pa z enim tankom prepluje tudi do 250 milj.
Nekaj o posadki:
Nika
Nika
Nika jadra z nama že od malih nog (prvič pri dveh letih), zato postaja že pomemben član posadke. Kot petletna deklica se je z nami starimi kozli udeleževala regat in če že ni uživala v jadranju, je pa vsaj v večernih druženjih. Na poti v Grčijo je že prijela za krmilo, pomagala pri navigaciji, dostikrat se pa tudi dolgočasila. Po mojih izkušnjah so otroci prav prikladni tudi za daljša jadranja, potrebno je le poskrbeti za razvedrilo in pozornost. Včasih je s kakšnimi odraslimi na barki več problemov kot pa za otroci.
Katja je prekaljena morska volkulja, ki zaleže za krepke moške roke, spretna kot vrvohodec in običajno reagira preden uspem svoje želje pretvoriti v besede. Edino krmila in nočnega jadranja se izogiba. V petnajstih letih skupnega jadranja sva dodobra spoznala Jadran, luke in lučice, dobrodušne domačine, vreme in njegove muhe in zaradi vseh izkušenj sva se odločila, da 2008 poskusiva osvojiti Grčijo. Včasih bi v slabšem vremenu prav prišel še kakšen ded, ampak Katjina volja in upanje nadomestita vse ostalo.
Oba sva tudi potapljača, tako da izkoriščava priložnosti občasnega potapljanja na sicer nedosegljivih lokacijah. Obenem imava to srečo, da se lahko vseh podvigov lotevava še daleč pred abrahamom, ko te (baje) začnejo boleti kosti, od vlage trgati po sklepih in ti je kakovost postelje pomembnejša od kakovosti jader 🙂
Zadnji 4 član posadke, ki nas spremlja le na krajših popotovanjih po jadranskih otokih otokih jelabradorka Bela, ki zaradi svoje velikosti ne prenaša dobro nagnjene palube in valov, zato je do sedaj uspela polulati le Kornate in bližnje otoke. Na daljših poteh ostaja doma.
Katja
Meni pa ne preostane drugega, kot da se s tako krasno posadko odpravim v Grčijo 🙂
Pot:
Iz Šibenika preko Visa in Tremitov ob italijanski obali do Brindisija. Nato preko Otranta do Krfa, Paxos, Antipaxos, Lefkada, Meganissi, Ithaka, Kefalonia, Zakynthos. Od tu pa nazaj po podobni poti spet preko Ithake, Lefkade, Paxosa, Krfa, Eirakousse ob italijanski obali do Barija in na Lastovo ter Šibenik. Vse skupaj skoraj 30 dni, več kot 1000 milj.
Pot ob italijanski obali je ugodnejša zaradi tokov, ki tečejo proti jugu, za razliko do črnogorske in albanske obale, kjer so usmerjeni severno. Razlika je lahko tudi do 2-3kn, kar pomeni celo do 30% hitrejše potovanje.
Plovba ob italijanski obali ni preveč vzmenirljiva, zanimiva so stara mesta, ki so vredna ogleda. Vieste, mesteca okoli Barija, Brindisi, Otranto. Veter predvidljiv N – NW, valovi pa zaradi plitvin včasih neugodni. Pri vplutju v pristanišča je potrebna previdnost, dno je plitvo, morje motno.
Andrej
Jonsko morje v poletnih mesecih ne predstavlja večjih težav tudi nedeljskim jadralcem. Vremenske razmere so stabilne, vetrovi po moči podobni hrvaškim. server hosting info . Pri tem so zelo predvidljivi, saj v stanju anticiklona praviloma piha NW, ki se zbudi dopoldne, v popoldanskem času doseže svoj maksimum okoli 20kn (10-30kn) in če ne prej se po zatonu sonca umiri. Noči so običajno tihe in mirne. Vetrovi so predviljivi tudi za prenočevanje. Temperature so podobne hrvaškim, morda nekoliko višje, s tem da vročino občutno ublaži vsakodnevni veter.
Marine so v Jonskem morju redke, vse polno pa je ribiških pristanišč ali privezov pred tavernami. Boje, muringi ali pomoli so redki. Na vso srečo “pobiralcev” v Grčiji ne poznajo. Na vsej poti smo “marino” plačali le nekrat, še to v mestu Zakynthos, kejr smo morali zamenjati crew listo. Običajno so privezi ob rivah ali na kakšnem sidru, elektrika je redka, podobno voda, nafto marsikje pripeljejo z majhno cisterno. Mogoče še bolj kot na Hrvaškem velja varčevati z vodo in nafto in polniti ko se za to pokaže priložnost.
Kljub velikemu število (predvsem italijanskih) plovil začuda s prostorom za privez ali sidro ni toliko težav. Avgusta 2008 smo skoraj vedno dobili vsaj prostor na (varnem) sidru. Moteče so precej pogoste flotilje. To so krdela (običajno manjših in starejših) jadrnic, polnih nedeljskih pomorščakov, njih znanje seže do obračanja krmila in tiščanja “gasa”. Pri sidranju, pristajanju ali vezanju se začnejo težave. Vodijo jih izkušeni skiperji na vodeči barki, ki jih peljejo od taverne do taverne. Popestrijo večere s svojimi pomorskimi pristajalnimi manevri in skrajšajo noči s pivskimi razvadami. Mnogo je Angležev.