Zjutraj iščem črpalko, ki bi moral biti v luki. Ali sem jaz slep ali pa črpalke ni. Ribiči seveda ne znajo angleško zato samo slutim, kaj mi razlagajo. Nemec na majhni barki razloži, da je črpalkar odsoten in da pravzaprav niti sam ne ve, kdaj bo prišel!? Obenem nas potolaži, da je to pač Italija in naj ne uganjamo histerije. Vzame časopis in bere.
Čez dve uri se primaje črpalkar in odkrije s platnom prekrite avtomate. Globina ob obali je 2-3 metre, pot do tja pa nesigurna. Že malo čepeč na kobilici napolnimo tanke in juriš čez Jadran proti Lastovem.
Dolgo časa nas veter v bok žene v pravo smer, nato pa pojenja in s pomočjo motorja se pozno ponoči zasidramo v Velem Lagu nasproti hotela Pasadur. “Home sweet home” bi rekli pred desetletji 🙂
Strani
Kategorije
Arhiv
Dodaj odgovor