Dan počitka v Fiskardu in ogledovanje Kefalonije.Grška mesteca avgustovske dopoldneve pregreje žgoče sonce, zato smo skušali čimprej uiti v malega klimatiziranega Hyundaia.
Naš cilj je bil južni del otoka. Kefalonija ima nekaj kraškega ozemlja, med drugim tudi podzemno jezero in kraške jame. Žal smo Slovenci pri obisku kraških znamenitosti in jam po svetu običajno razočarani, saj smo vajeni Postojnske, Škocjanskih in drugih jam.Tujci pa dostikrat precej skromne in neopazne jame razglašajo za svetovno čudo. Tako je tudi pri na Kefaloniji z jamo Drogarati. Zanimivo pa je jezero Melisanni, ki je bilo nekoč jamsko, podzemno jezero, dokler se ni udrl strop jame in nanj posvetila dnevna svetloba.
Popoldne smo obiskali še naravni park na vrhovih Kefalonije, ki je na višini preko 1100m in nudi čudovit razgled po otoku in sodednjih otočkih ter hladno klimo. Sicer pa več ali manj makadamske, prašne ceste in gozdovi Kefalonskih iglavcev (smrek?).
Zvečer smo se odpravili na večerjo v eno izmed gostilnic v Fiskardu. Cene zmerne, na nivoju slovenskih, postrežba odlična, predvsem pa prijazni domačini. Ne glede na to ali ješ prvovrstno pečeno ribo za €40/kg ali pa predjed – polnjene melancane za €4. Lastnik Albanec, ki pa ni znal razložiti zakaj v Grčiji ni več sladoledarn. Namreč za razliko do Slovenije in Hrvaške, kjer tržišče sladoleda “obvladujejo” Albanci z večinoma odličnim sladoledom, v Grčiji težko najdeš kaj drugega kot hladilnike z industrijsko Algido ali Shoelerjem.
Zvečer smo uživali v kokpitu ob rdečem vinu in cigari. Tukaj bi se dalo kar ostati …
Dodaj odgovor