Danes smo ponovili včerajšnji poskus in v drugo uspeli odpluti do W obal Lefkade. Previsne bele stene, zeleno modro morje in peščeno kamnite plaže.Večinoma neobljudene, el s kakšno jadrnico na sidru, zato pa takoj spoznaš tiste s kopenskim pristopom. Ležalniki, senčniki, bifeji in praženimi turisti.
Popoldne jadranje proti jugo do Vathija (CruiserLog) na Ithaki (Wikipedia, CruiserLog). Od nekod, verjetno od včerajšnjega precej močnega NW, so se privalili pravi oceanski valovi. Dolgi in precej visoki, a jih zaradi dolžine skoraj ne čutiš, le barka se dviguje za 2-3 m na vsakih 10-15 sek.
Popoldne jadramo in se trudimo proti Grand Soleilu 40, pa brez uspeha. Vendar nam tudi pobegne ne. Zvečer priplujemo v Vathi. Nekako se mi je z delo, da mora biti Ithaka nekaj posebnega, če je tukaj živel Odysej. Žal nič pretresljivega. Vathi precej neprimeren za sidranje, globok širok zaliv odprt točno proti NW, kar pomeni celodnevno nabijanje vetra in valov. Brez pravega valobrana. Najboljšo zaščito nudi plitev zaliv okoli otočka v W delu, kjer smo tudi vrgli sidro. Žal smo prepozno ugotovili, da ima sosed malo “modificiran” vetrni generator, ki je celo popoldne polnil akumulatorje pri tem pa spuščal zvoke napadajočega bombnika.
Vathi je precej raztegnjeno in nezanimivo mestece, mogoče mi je ta vtis povdarilo še pomanjkanje varnega priveza, a naslednjič ga bomo prav gotovo preskočili.
Spet večerjamo v lokalni gostilnici, kjer smo ob naročilu preskočili ogled kuhinje, pa nam je bilo kasneje žal, saj so imeli očem zelo všečno ponudbo. Če bi to videli rpej bi se odločali po videzu in ne opisu v jedilniku. Zato še enkrat ponovim toel nasvet: V Grčijo obvezno ogled kuhinje in pripravljenih jedi! To je tam nekaj najbolj normalnega in z veseljam vam za vsako jed tudi predstavijo sestavine in način priprave.
Dodaj odgovor