Na našem pomolu v starem delu Krfa ni vode, oziroma so neke cevi, ki pa ne vzbujajo zaupanja. Odpravimo se do NAOK kluba, kjer naj bi bila sveža voda. Marina je očitno namenjena bolj domačinom, premore le en valolom, sezidan iz kamenja na katerem pa opazime neke pipe. Nikjer žive duše, ki bi nas opazila. Ob valobranu so privezane barke, ampak globina je sumljivo nizka, zato se počasi in previdno vlečemo ob privezanih barkah proti kopnem. Obstanemo kakšne 2-3 metre od roba, dalje ne moremo. Skočim na kopno in tankamo vodo. Zbudimo soseda starejšega Nemca, ki pa je kljub temu prijazen. Nekaj dni že “kampira” tukaj. Lokacija je ugodna, nekaj sto metrov hoje od centra Krfa obenem pa precej mirno in odmaknjeno. Ne vem pa koliko plača privez.
Pot nadaljujemo po mirnem morju od SE obali Krfa, koamo se na peščeni plaži, polni os. Obale Krfa so precej nizke, in plitve. Barko smo morali pustiti skoraj 100m od obale na globini 3-4m. Odplavamo do obale in do obljuden plaže z gostilno, sladoledom in hladno pijačo. Ose in vročina, brrrr. Prvič pijem grško kavo in ugotovim, da je enaka kot turška. Podobno kot giros, ki je v bistvu kebap. Ista stvar dve imeni, dva lastnika, dva izvora. Bog ne daj da bi Grki imeli kaj turškega. In obratno …
Zvečer prihod v Lakko (Wikipedia, Noonsite, CruiserLog), zaliv in vasico na NE strani Paxosa (Wikipedia, Noonsite, CruiserLog), sidranje in priprave na obisk idilične vasice. Velik in zaščiten zaliv nudi varno sidrišče, malo je moteča le gneča, ko moraš paziti na svoje sidro in ga braniti. Eni se vežejo po mediteransko na sidro in s krmo na obalo, spet drugi samo na sidro, tako da je treba kar nekaj razmisleka, kako si zagotoviti dovolj prostora.
Zvečer obisk idilične vasice. Odveč so samo flotilje, ki sicer miren kraj prelevijo v vrvež in glasno praznovanje. Polnjeni melancani, musaka, rdeče vino.
Dodaj odgovor