Tremiti
Navsezgodaj (oziroma še po temi) se poslovimo od Komiže in mimo Biševa se zakadimo proti Italiji. Ne vem ali me rahlo zebe zaradi jutranje svežine ali pa me “hladi” prvo prečkanje Jadrana.
Po sončnem vzhodu se naredi lep poletni dan, ki nas z zmernim maestralom v bok (15 kn) žene proti Tremitom. Sedenje na boku barke, ki z avtopilotom dosega 7-7.5 kn in iskanje sence v zavetrju sprayhooda, mi daje slutiti kakšni bodo dnevi potovanja do Grčije. Sonce peče in pot proti Italiji izgleda “mala malica”. Hvala bogu, prvi dnevi morajo potekati čimbolj mirno, da se posadka navadi in neha dvomiti v varnost našega podviga.
Kmalu se nam pred očmi prikaže Italia, oz. Tremiti (Wikipedia). Zavijemo proti sidrišču pred NE obalo otočka San Domino. Okoli 15:00 smo že privezani na bojo. Sidrišče je pred peščeno hotelsko plažo, polno domačih turistov, ki se kot sardine v olju namakajo v motni, topli in kalni (le od česa) vodi. Zato pa sta večer in noč toliko bolj mirna. Baje je nekje na obali tudi pristaniška kontrola. Nekako se mi ne da na kopno s papirji, se bomo prijavili v Vieste.
Sidrisce na Tremitih
Prihod na Tremite me je (spet) spomnil kako lepo in razčenjeno obalo imajo naši sosedje Hrvati. V primerjavi s Kornati ali južno jadranskimi dalmatinskimi otoki, so Tremiti ena srednja žalost iz peščenjaka, polna svinjarije in turistov. Vso pozornost turistov in domačinov jim zagotavlja dejstvo, da na vsej vzhodni italijanski obali nimajo konkurence. In zato so pač najlepši.
So pa Tremiti dober cilj za vse jadralce, ki si želijo prečkanja Jadrana in podaljšanih vikend izletov iz hrvaške obale. Sidrišče pred hotelom je pravzaprav “bojišče” (od samostalnika boja), saj je tudi v turistični sezoni dovolj lokalnih boj. Peščeno dno (5-10m) je priložnost za plavanje in potapljanje. Zaščiteno pred vetrovi iz prvega in četetega kvadranta, odprto edino priti SE vetrovom.
Dodaj odgovor