Okoli 3h ponoči odrinemo proti N. Veter ne pojenja, v sunkih dosega 25kn, bolj neprijetni pa so valovi, ki se po kakšnem dnevu močnejšega vetra naberejo na poti preko Otranta. Orcanje ponoči v valove je še toliko bolj neprijetno, bistveno večji in črni so. Nočni meter višine valov je skoraj za dva dnevna in nočni vozel vetra je skoraj za dva dnevna 🙁
Proti jutru veter ne pojenja, Danči je “nekaj pojedel” in mu je slabo zato se 4 urah nabijanja v veter odločimo za Otranto in italijansko obalo. Na morju razen oddaljenega trimarana ne srečamo nikogar. Pot se kar vleče.
Po prihodu za varen valo in vetrolom Otranta spoznamo današnje sopotnike, hiter in ultramoderen kompozitni trimaran (okoli 35 čevljev) z nemško posadko in celo garderobo jader. Glede na danšnjo predstavo obvladajo. Zato pa imamo mi več prostora za poležavanej v kokpitu.
Zvečer pijača in sprehod v mesto z Romanom.